V OBJEMU CVETJA, V OBJEMU JEZIKA -PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI, 18. 6. 2018, NA KOSTANJEVICI
Prav prisrčno pozdravljeni na današnjem dogodku. Veseli nas, da ste se odzvali našemu vabilu.
V čast partu Stanislavu Škrabcu in prihajajočemu dnevu državnosti danes poklanjamo svojo besedo. »Naša slovenščina je eden najlepših jezikov na svetu,« je dejal pater Škrabec, hvalnico lepotam Slovenije pa je ubesedil veliki Ivan Cankar, ki je v Kurentu zapisal:
O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: „Tod bodo živeli veseli ljudje!“ Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje — puste leže tam, strmé proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obali ter od Triglava do Gorjancev, in je rekel: „Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!“ Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila — vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, obstrmi pred tem čudom božjim,srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj goré in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekel, se je zgodilo; bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo — ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca! —
- ZDRAVLJICA
Kdo je bil pater Stanislav Škrabec se sprašujete? To je bil velik človek, ki se je rodil v Hrovači pri Ribnici 7. Januarja 1844. Že v osnovni šoli je kazal veliko nadarjenost in izredno marljivost. Trikrat je bil vpisan v isto zlato knjigo, kot naš največji poet Dr. France Prešeren. Zaradi njegove nadarjenosti so ga poslali v ljubljanske šole.
Leta 1863 je vstopil v frančiškanski red. Po enoletnem noviciatu je bil poslan v Gorico, kjer je opravil prva dva letnika bogoslovja, ostala dva pa je opravljal v Ljubljani. Tu je bil leta 1867 posvečen v duhovnika.
- Glasbena točka 1: saksofon
Nadarjenega patra so predstojniki poslali na novomeško gimnazijo kot suplenta. V letnem poročilu je zapisal temeljito razpravo o glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreku in pisavi in s tem resno pokazal na predmet svojega zanimanja.
Po končanem študiju klasične filologije in slovenščine ter končanih izpitih za profesorja je bil nastanjen na Kostanjevici, kjer je poučeval tudi bogoslovce.
V tem samostanu je ostal do leta 1915, torej polnih 42 let.
- Kje so tiste stezice
- Navzgor se širi rožmarin- recitacija
- Beseda je obleka duše.
- Jezik je kot lev: če ga brzdaš te bo branil, a če pustiš uiti, te bo požrl.
- Beseda izgovorjena, ne vrne se nobena.
- Oster jezik je edino orodje z rezilom, ki postane z rabo ostrejše.
- Besede so najmočnejše zdravilo, ki ga uporablja človeštvo.
Pater Škrabec svoje ljubezni do cvetlic ni želel obdržati le zase, temveč jo je nesebično delil z ostalimi ljudmi.Hotel je doseči, da bi ljudje poznali in gojili še kaj drugega kot nagelj rožmarin in roženkravt.
Priporočal je, da pobožne duše gojijo lepo cvetje in naj z njim krasijo cerkve. Učil jih je kako izbirati cerkvenemu letu primerne barve in kako raznobarvne cvetlice prikladno povezovati v šopke.
- Dekle je po vodo šla
Da je ljudstvo napredovalo v gojenju cvetlic gre prav posebna zahvala prav patru Škrabcu. Tudi sam je bil izveden vrtnar, ki ga je bilo večkrat videti že navsezgodaj zjutraj, ko je na vrtu kopal, presajal in zalival.
Najbolj pri srcu so mu bile gladijole. Bil je tudi prvi gojitelj teh žlahtnih rož pri nas.
- Splet ljudskih plesov
- Kakršno srce, takšen jezik.
- Puščica rani telo, jezik pa dušo.
- Govor mora biti vaja možganov, ne pa jezika.
- Kjer je mnogo besed je mnogo laži.
- Ena dobra beseda velja za tri mesece dobrote; ena huda beseda je kot šest mesecev mraza.
- Posveti v svojem dnevu nekaj trenutkov tišini. Nauči se molčati, pa se boš naučil govoriti.
Pater Stanislav si je močno prizadeval, da bi slovenščina našla svoje mesto tudi v bogoslužju. Menil je, da se mora uporabljati slovenščina, kjer je le mogoče.
V mislih je imel daljše obredne molitve, ki so bile pisane v latinščini, ki jih preprosti ljudje niso razumeli. Menil je, da »kar je namenjeno ljudstvu in skupni molitvi z njim, naj bo razumljivo in domače.«
Avtor Slovenske slovnice dr. Jože Toporišič je zanj dejal, da je bil zagotovo naš največji jezikoslovec slovenist 19. stoletja.
- Ljudski ples (Polka je ukazana)
- Recitacije STANOVI (7324, 7329)
- Lepa beseda nikomur ne preseda.
- Če nimaš ničesar povedati, molči.
- Ni dovolj govoriti, treba je govoriti resnico.
- Vola primeš za roge, človeka za besedo.
- Boljša od več tisoč odvečnih besed je ena sama beseda, ki prinese mir.
- Izbirajte besede, ki vam bodo pokazale pot do vaših ciljev.
- Po zvoku spoznaš kovino, po govorjenju človeka.
- Vreden si samo toliko, kot je vredna tvoja beseda.
V želji, da bi zares počastili slovenski jezik, smo prebrali mnogo različnih, nam nepoznanih slovenskih narodnih pesmi, ki jih je zbral dr. Karel Štrekelj v kar štirih debelih bukvah. Zbrana dela so nas popeljala v različne pokrajine naše prelepe domovine.
Slišali smo že stanovske drobtinice iz Šent Jurija in Vipave, sedaj pa vam bomo predstavili še pesem iz Goriške in iz Podjunske doline.
- 1455 recitacija
- Glasbena točka 2: Jaz pa grem na zeleno trav'co (kitara, flavta)
- 8184 recitacija (Ljubezniva mati vi)
Učenci patra Škrabca so o njem zapisali, da je bil pater neutruden delavec na znanstvenem področju, predvsem pa mož, ki si je vse življenje prizadeval za lastno svetost in svetost drugih ter za krščansko popolnost.
Z izrednim darom je znal druge poučevati v krščanski modrosti, a še bolj si je sam prizadeval zanjo. Vedno je bil vsem, ki so z njim živeli, prekrasen zgled izvrstnega duhovnika in zglednega redovnika, odličnega učitelja in vzgojitelja.
- Oj Triglav moj dom – recitacija
- Glasbena točka 3 : Flavti
- Svet zapoje, če najdeš čarobno besedo.
- Zlobni jeziki so strašnejši od revolverjev.
- Jezik modrega je v srcu, srce neumnega na jeziku.
- Brbljač je slab garač
- Beseda lahko močneje udari kot pest.
Med uglednimi obiskovalci patra Škrabca najdemo tudi goriškega slavčka SIMONA Gregorčiča, ki se je rodil istega leta kot Stanislav. Preroško je napovedal Soško fronto. »In ti mi boš krvava tekla!« je zapisal v svoji pesnitvi Soči. Vse to se je na žalost tudi uresničilo.
Pater se je moral leta 1915 umakniti pred svinčeno točo, ki je klestila drevesa s Sabotina, Škabrijela in Svete Gore in nepregledne trume vojakov vmes. Begunsko zatočišče je pater poiskal pri Frančiškanih v Ljubljani.
- Recitacija: Slovo
- Oj, božime
Tudi precej mlajši pesnik iz Goriških Brd, Alojz Gradnik je častitljivega patra rad obiskoval na Kostanjevici. Ko se je po krvavi moriji prve svetovne vojne Gradnik oziral v razoran hribček in razvaline samostana je Kostanjevici in patru Škrabcu posvetil pesem.
Šele tri leta po njegovi smrti so v koledar Mohorjeve družbe za leto 1920 zapisali »izdihnil je svojo blago dušo mož, ki zares zasluži, da čita o njem ves slovenski narod, ki ga je rajni vneto ljubil in zanj delal vse življenje.
- V dolinci prijetni
- Kratka pamet ima dolg jezik.
- Sogovornik naj občuti svojo pomembnost.
- Jezik nima koti, toda lahko zlomi kosti.
- Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš.
- Lepa beseda, lepo mesto najde.
- Jezik je edino, kar ostane tistemu, ki je brez domovine.
- Ne z besedo puhlo, ki v ustih mine, z deli kažimo ljubezen do domovine. Besede mikajo, zgledi vlečejo.
- Ni je višje pripadnosti narodu, kot pisati v njegovem jeziku.
Da, ni je višje pripadnosti narodu, kot pisati v njegovem jeziku. To je pater Škrabec gotovo začutil in ponosno tudi pokazal svetu.
Vdihnimo danes njegove besede, kot vdihujemo vonj njegovih oboževanih gladiol in prevzemimo nase to željo, to zavest po ohranjanju našega prelepega jezika. Veselimo se, vriskajmo in radostno vzklikajmo v najlepšem jeziku tega sveta
NAJ ŽIVI SLOVENŠČINA!
KAJ DELAJO RAZNI STANOVI (iz Vipavske)
Kaj čevljarji delajo?
Delajo tako:
Tam no malo, tam no malo,
pride celo obuvalo!
Kaj oštirji delajo?
Delajo tako:
Na mizco vince nosijo,
da fanti kronce trosijo.
Kaj cigani delajo?
Delajo tako:
Po leti skire brusijo,
po zimi kruha prosijo.
KAJ NEČE BITI (Št. Jurij ob j. ž.)
Šoštar nočem bit',
to je težek stan,
stare škarpe flikat,
tega jaz ne znam.
Žnidar nečem bit',
zo je težek stan,
stare hlače flikat,
tega jaz ne znam.
KDO BO TEBE, LJUBCA, TROŠTAL (Goriška)
Kdo bo tebe, ljubca, troštal,
kadar t' jest zapustil bom?
»Troštale me bojo ribce,
ki po morju plavajo.«
Jest bom kupil novo mrežo,
vse te ribce bom vlovil.
Kdo bo tebe, ljubca, troštal,
kadar t' jest zapustil bom?
»Troštale me bojo ptice,
ki po luftu letajo.«
Jest bom kupil novo puško,
vse te tice bom ustrelil.
Kdo bo tebe, ljubca, troštal,
kadar t' jest zapustil bom?
»Troštali me bojo drevčki,
ki pri cesti rastejo.«
Jest bom kupil no sekirco,
vse te drevčke bom posekal.
Kdo bo tebe, ljubca, troštal,
kadar t' jest zapustil bom?
»Troštali me bojo fantje,
ki pod oknom pojejo.«
Jest bom kupil novo palco,
vse te fante bom spodil.
LJUBEZNIVA MATI VI! (iz podjunske doline)
Stara sem že dvajset let,
brez moža ne morem bit:
le oženit se Bog daj,
da se odpre sveti raj!
Micika, ne, ne tako,
meni je pri src hudo:
ti ne veš, kaj govoriš,
zakon ima velik križ!
Tega križa se pa ne bojim,
da jaz le moža dobim:
saj znam šivat ino prest,
hišo tudi znam pomest.
Drugo naj me mož uči,
saj ga hočem vbogati!
SLOVO (Podsabotin)
Tam za goro
prisijalo solnčice
na tiste rožice,
ki cvetejo lepo.
Moj očka, moja mati,
zahvalim vas lepo,
ker tu ste me zravnali,
učili prav lepo.