Obisk španskega veleposlanika - vsebino najdete v rubriki "ZGODILO SE JE"

Utrinki iz Kostanjeviškega koledarja 2025

Osrednja poslikava stropa v ladji, detajl Marijinega kronanja 
Giovanni Moro, 1929 

Poslopje samostana s cerkvijo je bilo med prvo svetovno vojno močno poškodovano. V ladji cerkve je bil uničen strop z dragocenimi štukaturami iz 17. stoletja, od poslikav se je ohranila le luneta na slavoločni steni. Po vojni so cerkev obnovili in do leta 1925 so bila bolj ali manj končana vsa gradbena dela. Štiri leta kasneje je ladjo cerkve na novo poslikal slikar Giovanni Moro iz Vidma. Kostanjeviške poslikave sodijo med njegova kvalitetnejša dela. Osrednje mesto na stropu zavzema obsežna poslikava Marijinega kronanja. V manjših medaljonih in štukaturnih okvirjih so uprizorjene personifikacije in simboli, ki dopolnjujejo program z Marijansko ikonografijo. Pred restavratorskim posegom v letu 2018 je bila poslikava že dvakrat popravljena, saj je bil obok med potresom 1976 zelo poškodovan. Celotna površina je bila prekrita s plastmi umazanije in saj, barva se je luščila, prisotne so bile večje in manjše razpoke, v preteklih posegih pokitani deli so na več mestih prekrivali original.

Obletnice, ki zaznamujejo Kostanjevico - avgust
avgust 1794 Avstrijski cesar Franc II. dovoli kostanjeviško cerkev ponovno odpreti za bogoslužje, cerkev upravlja goriški duhovnik Filip Poli. 
avgust 1966 Klerikat gimnazijcev se preseli v Novo mesto, od tam pa na Kostanjevico noviciat. 
9. avgust 1916 Italijanska vojska zasede Gorico. Vojaki ujamejo p. Aleksandra Vavpotiča, ga obtožijo vohunjenja in ustrelijo.
20. avgust 1796 Avstrijska vlada prvič predlaga goriškemu škofu, da na Kostanjevico preseli frančiškane.
22. avgust 1948 Vojska zapre tudi začasno pot s Pristave preko Kostanjevice proti Solkanu, ki so jo s prostovoljnim delom naredili župljani.
23. avgust 1962 Prvi župnik in dolgoletni gvardijan, p. Otmar Vostner, prestavljen s Kostanjevice v Maribor.
28. avgust 1985 Kostanjevica (celotno območje), frančiškanski samostan s knjižnico, grobnico in cerkvijo, razglašena za umetnostni in arhitekturni spomenik.