Romanje v Rim
Romarji upanja smo zastopali celoten Župnijski pevski zbor Kapela na romanju v Rimu od 23. - 26. 10., zato smo dolžni poročati, kako je bilo. Na kratko: zadnji smo bili prvi in vsi smo zmagali. Molili smo za vse pevce, vsak za svoje potrebe in težave in za vse pokojne. Vsak dan smo imeli sveto mašo: dvakrat v Sloveniku, drugi dan v Marijini cerkvi, na cesti, ki pelje na trg sv. Petra (Via della Conciliazione = sprave), poleg slovenskega veleposlaništva pri Svetem sedežu, zadnji dan pa v eni izmed kapel v Kalistovih katakombah - posebno doživetje.
Vstopili smo skozi vsa štiri sveta vrata v štirih zato določenih bazilikah: Sv. Petru v Vatikanu, pri Mariji Veliki (Snežni), v baziliki sv. Janeza v Lateranu in nazadnje v baziliki sv. Pavla izven obzidja.
Skoraj bi srečali samega kralja Karla III in njegovo Kamil(c)o, ki sta nam z obiskom preprečila vstop v to zadnjo omenjeno baziliko, zato pa smo odkrili drugo cerkev, ki stoji na mestu, kjer so obglavili sv. Pavla. Kraj se imenuje Alle tre fontane - Pri treh izvirih, saj so na mestih, kjer je njegova glava odskočila, ko je padla na tla, nastali trije izviri.
V Vatikan in skozi prva sveta vrata smo vstopili v molitvi in petju z romarskim križem, hodili smo skoraj od Angelskega gradu do svetih vrat (skozi rentgen - osebno kontrolo in pregled torb) ob spremstvu prostovoljcev. Isti dan smo bili popoldan na avdienci pri slov. veleposlaniku Franciju Butu, ki nas je prijazno sprejel in pogostil. Tudi mi nismo prišli praznih rok.
Videli smo na kratko vse glavne znamenitosti Rima, a jih je še veliko vrednih ogledov.
Bilo je čudovito, naravnost krasno in navdihujoče. K temu je veliko pripomogel p. Boštjan z jutranjimi in razmišljanji med mašo. Prav tako tudi vodička, ki se je malo bala za nas , a je vse oglede dovolj dobro podprla in nas ni preveč bremenila s podatki v tisti gužvi. Vsi smo peli, kjer se je dalol
Imeli smo tri zverzirane ministrante in dve čudoviti pevki, prava angelčka, vsi pa so znali moliti rožni venec, brati berilo in prošnje. Bravo, tako naprej!
Imeli pa smo se lepo tudi drugače in zato gre velika zahvala Hermini in Radovanu, ki sta poskrbela, da nam ni nič manjkalo. Pri akciji skupnega kosila so sodelovali skoraj vsi in bilo je vsega, a vseeno še enkrat omenjam Hermino in Radovana, Ingrid in Hermana, Brankota Gorkiča, Nadjo iz Tolmina, ki so se najbolj izkazali. Vse, tudi mize, smo peljali s sabo in tu so jima pomagali ostali pevci: Simon, Herman, Tomaž in drugi, Ga Silva, Hermina in Ingrid so vsako jutro poskrbeli za obloženo mizo za "lanč paket". In še nešteto takih majhnih prijaznih stvari je bilo, kjer smo bili kot dobra, složna družina. Gotovo sem še koga sem še koga pozabila in spregledala. Hvala vsem!
Še bi lahko pisala, ker je bilo toliko lepega, pa naj kaj ostane samo za nas, romarje v Rim.
Zapisala: Mira Bastjančič
