GROBNICA BURBONOV

DELOVNI DNEVI

od 9. – 12. in od 15. – 17.

NEDELJE IN PRAZNIKI- ZAPRTO

 

 

Utrinki iz Kostanjeviškega koledarja 2025

koledar oktober

Štukature na stropu prezbiterija, detajl angela z baklo
Andrea Larduzzi, 1661

Strop prezbiterija je dobil po restavratorskem posegu leta 2023 povsem drugačno barvno podobo. Štukature prekrivajo različni odtenki sive barve, ki so dodatno okrašeni s pozlato. Tako ob pogledu navzgor dobimo občutek, da je obok kamnit in okrašen z zlatimi lističi. Vendar pa to ni najstarejša barvna plast, ki prekriva štukature. Strop je bil namreč v zadnjih stoletjih večkrat predelan, obnovljen in ponovno poškodovan. Pravi obseg poškodb se je videl šele po postavitvi odrov. Sondiranje je pokazalo do 7 plasti beležev, ki so bili različnih kvalitet in barvnih odtenkov. Najstarejša plast je slonokoščena, sledita dve plasti sive, ki sta dodatno okrašeni s pozlato. Nad sivo barvo je bila nanešena debela plast gipsa, ki je obliko štukatur zelo spremenila. Vdolbine, okra

Obletnice, ki zaznamujejo Kostanjevico - avgust

oktober 1942 V vzhodnem delu samostana in v gospodarskem poslopju Italijani odprejo podružnico goriških zaporov za ženske. 
1. oktober 1932 Vrnitev posmrtnih ostankov Burbonov na Kostanjevico (sarkofage so pripeljali nekaj dni prej).
4. oktober 2011 Nove klopi v cerkvi.
6. oktober 1918 V Ljubljani umre p. Stanislav Škrabec; pokopan na ljubljanskih Žalah.
6. oktober 1954 Župnija na Kostanjevici inkorporirana frančiškanskemu redu.
7. oktober 1902 Beneški patriarh, poznejši papež Pij X., obišče Kostanjevico.
8. oktober 2019 Blagoslov obnovljene originalne korne ograje, stare 380 let.
10. oktober 2024 Spominski dan p. Stanislava Škrabca.
12. oktober 1994 Prvi koncert niza »Glasba z vrtov sv. Frančiška" v organizaciji Kulturnega doma Nova Gorica.
15. oktober 2001 Začetek katalogiziranja knjižnega fonda zgodovinske samostanske Škrabčeve knjižnice.
19. oktober 1945 Na Kostanjevico pride p. Otmar Vostner.
20. oktober 1842 Anton p. Stabile de Seilenberg podari samostanu zemljišče vzhodno od samostana za vrt in sadovnjak.
25. oktober 1943 Na Kostanjevico prinesejo svetogorsko podobo.
27. oktober 1917 Dokončen poraz Italijanov na soški fronti in umik za reko Piavo.
28. oktober 1851 Na Kostanjevici pokopana Marija Terezija Charlotta, hči Ludvika XVI. In Marie Anoinette (umrla v Frohsdorfu v Avstriji 19. oktobra 1851).
30. oktober 1781 Avstrijski cesar Jožef II. ukaže zaprtje samostanov.

 

 

 

 

 

 

„Priti v Gorico, pa ne iti na Kostanjevico je ravno tako kakor iti v Rim, pa ne videti papeža!“ (pater Chiaro Vascotti, Storia della Castagnavizza, 1848)

 

Na Kostanjevici ali na Kapeli, kot tudi pravijo kraju domačini, je staro božjepotno svetišče s samostanom, s pestro zgodovino in bogatimi zakladi preteklosti.

 

Kostanjevica leži ob južnem robu Nove Gorice, tik ob slovensko-italijanski meji. Na 143 metrov visokem griču je cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji in k njej prizidan frančiškanski samostan.

 

Za prebivalce z obeh strani meje in druge obiskovalce je ta kraj duhovni biser, oaza miru in zelenja.