Izdelava spletnih strani
Carpediem d.o.o.
Vse pravice pridržane © Pravno obvestilo
Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici

Štukature na stropu prezbiterija, detajl angelske glave ob svetlobni odprtini
Andrea Larduzzi, 1661
V strokovni literaturi, ki je do danes obravnavala kostanjeviško cerkev, lahko preberemo, da so štukature nastale v več fazah v 17. stoletju. Najstarejše, ki so na korni ograji, naj bi nastale kmalu po letu 1650, ko je grof Matija Turnski podaril cerkev s samostanom bosonogim karmeličanom. Ti so nato samostan in cerkev še povečali in bogato opremili ter okrasili. Štukature v prezbiteriju naj bi nastale proti koncu 17. stoletja. Restavratorski posegi zadnjih let so naše vedenje o nastanku štukatur in posledično stavbnem razvoju cerkve obogatili z novimi podatki. Napis na ograji pevskega kora postavlja nastanek štukatur v cerkveni ladji v leto 1639, torej v čas pred prihodom karmeličanov. V letu 2023 odkriti napis v štukaturnem okvirju na notranji strani slavoloka pa sporoča tudi čas nastanka štukatur v prezbiteriju. Te so nastale leta 1661, njihov avtor pa je Andrea Larduzzi - mojster z območja Gardskega jezera.
Obletnice, ki zaznamujejo Kostanjevico - marec
22. marec 2003 Samostan prične pripravljati samostanski vrt za nasaditev zbirke zgodovinskih vrtnic burbonk.
25. marec 1947 P. Mavricij Supan iz Trbovelj je daroval slovesno novo mašo v cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji.
27. marec 1993 Pot do meje (Pot na Kapelo) očiščena in po 46 letih spet prehodna.
30. marec 2019 Stalna postavitev likovne zbirke Zmaga svetlobe 2019, ki jo je daroval Klavdij Tutta in obsega 33 njegovih umetniških del na temo križa.
„Priti v Gorico, pa ne iti na Kostanjevico je ravno tako kakor iti v Rim, pa ne videti papeža!“ (pater Chiaro Vascotti, Storia della Castagnavizza, 1848)
Na Kostanjevici ali na Kapeli, kot tudi pravijo kraju domačini, je staro božjepotno svetišče s samostanom, s pestro zgodovino in bogatimi zakladi preteklosti.
Kostanjevica leži ob južnem robu Nove Gorice, tik ob slovensko-italijanski meji. Na 143 metrov visokem griču je cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji in k njej prizidan frančiškanski samostan.
Za prebivalce z obeh strani meje in druge obiskovalce je ta kraj duhovni biser, oaza miru in zelenja.