Utrinki s kostanjeviškega koledarja 2025

Poslikava na stropu prezbiterija, detajl velikega angela z lilijo med trnjem 
Leonardo Rigo, 1884-1886 

Leonardo Rigo, avtor vseh stenskih poslikav v cerkvi na Kostanjevici do prve svetovne vojne, se je rodil v Vidmu 11. avgusta 1846. Bil je slikar in graver. Kot slikar se je ukvarjal predvsem s sakralno tematiko, večinoma je slikal v fresco tehniki. Ker so poslikave na stropu prezbiterija nastale šele leta 1886, umeščene pa so v štukaturne okvirje iz 17. stoletja, se je v preteklosti večkrat zastavilo vprašanje, kaj se skriva pod temi poslikavami oz. kaj je bilo v teh poljih naslikano ob nastanku oboka. Odgovora na zadnje vprašanje morda nikoli ne bomo z gotovostjo izvedeli, vemo pa, da pod Rigovimi poslikavami ni starejših ometov ali poslikav, saj so restavratorke to preverile. Tudi njegove poslikave na stropu prezbiterija so izvedene v tehniki prave freske, torej so bile naslikane na še svež omet, kar pomeni, da je dal slikar prejšnji omet verjetno predhodno odstraniti. Do nedavnega so bile poslikave zelo umazane in v preteklosti večkrat nekvalitetno preslikane. Med restavratorskimi posegi leta 2023 so jih očistili, utrdili in na novo retuširali. Veliki angel na sliki ima pod nogami lilijo med trnjem, kot enega od simbolov Device Marije. 

Obletnice, ki zaznamujejo Kostanjevico - april

1. april 1951 Slovo od svetogorske podobe, ki prične pot proti Solkanu in Sveti Gori.
3. april 1886 Na Kostanjevici pokopana Marija Terezija Beatrika Gaetana, žena Henrika V. (umrla v Gorici 25. marca 1886).
5. april 1476 Natisnjena najstarejša knjiga v Škrabčevi knjižnici na Kostanjevici
10. april 1852 Kostanjevico obišče nadvojvodinja Sofija, mati cesarja Franca Jožefa s svojima mlajšima sinovoma.
15. april 1649 Škofa Pietra Vespo, ki je prvo kostanjeviško cerkvico posvetil, izženejo s Kostanjevice po ukazu cesarja Ferdinanda.
16. april 2023 Blagoslov obnovljene ceste - Pot na Kapelo na slovenski strani in predan uporabi.
20. april 2023 Dopolnitev stalne zbirke Zmaga svetlobe 2023 z 20 likovnimi deli desetih umetnikov na hodniku v pritličju samostana.
23. april 2017 Obnova ter poimenovanje atrija po p. Aleksandru Vavpotiču.
27. april 2019 Blagoslov obnovljenih orgel na belo nedeljo.
29. april 1930 Škof Frančišek B. Sedej posveti v prvi vojni porušeno in ponovno pozidano cerkev na Kostanjevici.
30. april 1860 Na Kostanjevici umre p. Chiaro Vascotti 
april 2022 Najbolj poškodovana knjiga v Škrabčevi knjižnici prepoznana kot inkunabula. 

„Priti v Gorico, pa ne iti na Kostanjevico je ravno tako kakor iti v Rim, pa ne videti papeža!“ (pater Chiaro Vascotti, Storia della Castagnavizza, 1848)

 

Na Kostanjevici ali na Kapeli, kot tudi pravijo kraju domačini, je staro božjepotno svetišče s samostanom, s pestro zgodovino in bogatimi zakladi preteklosti.

 

Kostanjevica leži ob južnem robu Nove Gorice, tik ob slovensko-italijanski meji. Na 143 metrov visokem griču je cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji in k njej prizidan frančiškanski samostan.

 

Za prebivalce z obeh strani meje in druge obiskovalce je ta kraj duhovni biser, oaza miru in zelenja.