Vabimo Vas na muzejski torkov večer
10. aprila 2018 ob 19. uri v Vilo Bartolomei v Solkanu
Odprtje razstave Pisna dediščina: kako jo ohranjamo in restavriramo in
predavanje
Dr. Jedert Vodopivec Tomažič bo predstavila Center za konserviranje in
restavriranje pisne in grafične dediščine, ki deluje v okviru Arhiva Republike
Slovenije. Center skrbi tako za gradivo osrednjega nacionalnega arhiva in
slovenskih regionalnih arhivov kot za drugo ogroženo slovensko pisno, grafično
in likovno dediščino na papirju in pergamentu pri vseh zainteresiranih
ustanovah ali posameznikih, ki hranijo in uporabljajo tovrstno dediščino ali
upravljajo z njo. Mag. Blanka Avguštin Florjanovič pa nam bo v nadaljevanju
ponudila vpogled v frančiškanske knjižnice,njihove vezave ter znanja, ki nam jih
take knjižnice prinesejo. Med njimi ima posebno mesto tudi Škrabčeva knjižnica,
ki deluje v samostanu na Kostanjevici v Novi Gorici.
Na razstavi bo na ogled tudi nekaj primerov knjižnega gradiva iz te knjižnice.
ob 100. obletnici smrti patra Stanislava Škrabca razglasili v Frančiškanskem samostanu na
Kostanjevici v Novi Gorici.
Med burbonkami na Kostanjevici
V okviru Škrabčevega leta 2018 je Goriški muzej gostil 17. aprila v Vili Bartolomei v Solkanu Edija Prošta in Katjo Kogej.
Edi Prošt (strokovni vodja Festivala vrtnic) je predstavil družino starinskih vrtnic burbonk in zbirko vrtnic, ki na vrtu frančiškanskega samostana na Kostanjevici letos praznuje 15-letnico.
O prednicah burbonk, starejših damaščankah, nam je pripovedovala Katja Kogej (predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic) s poudarkom na njihovih odličnih lastnostih za zdravje in kulinarične užitke. Spoznali smo tudi knjigo Sladki recepti z vrtnicami.
Prav na pobudo g. Edija Prošta in s podporo p. Marija Osredkarja, takratnega gvardijana na Kostanjevici, so pred 15 leti posadili burbonke na vrtu frančiškanskega samostana. Vrt krasi kar 65 vrst burbonk in je to hkrati drugi največji nasad teh enkratnih vrtnic v Evropi. Ime burbonke so vrtnice dobile po otoku Ile de Bourbon v Indijskem oceanu in je poimenovanje le posredno povezano z zadnjimi francoskimi kralji Burboni, ki so našli svoje zemeljsko počivališče v grobnici na Kostanjevici.
V 19. stoletju so različni vrtnarji vzgojili več kot tisoč sort burbonk, ki so preplavile Evropo, do danes pa se je ohranilo približno sto vrst. Burbonke bujno cvetijo v maju, bohotijo se v odtenkih bele barve, v bogati paleti rožnate - od svetle do zelo izrazite, zažarijo v vinsko rdečih odtenkih. privlačne so tudi kombinacije belih in rožnatih listov, ki nastajajo s križanjem. Rumenih in oranžnih cvetov pa nimajo. Burbonke imajo izjemno bogate rožne liste na tankih pecljih in cvetovi se zaradi teže povesijo. Še posebej privlačijo z omamnim vonjem, ki je najbolj razkošen v sončnih dopoldanskih urah, ko se visoko in gosto razraščeni bogati cvetovi najbolj odprejo in se nam priklanjajo. Prav v tem času so v maju organizirani ogledi kostanjeviških burbonk, ki jih vodi g. Edi Prošt.
Zapisala Katarina Vuga
