Stoletnica smrti p. Stanislava Škrabca odmevala med mogočnimi kamni Svetogorske bazilike
S ponavljanjem utrjujemo spomin, kajti, kdor ima spomin, ima korenine. Človek ali narod brez korenin je izkoreninjen: človek izgubi svojo istovetnost, narod pa samega sebe in konča na smetišču zgodovine.
Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici v letošnjem letu prireja dogodke, ki se vrstijo kot bi ponavljali učno snov, da ne bi zamrl spomin na zaslužnega patra, največjega jezikoslovca slovenista 19. stoletja, kot je zapisal dr. Jože Toporišič.
Nedeljski koncert, dne 3. junija 2018 na Sveti Gori, je nosil v sebi dve sporočili. Vokalna skupina KRILA je brez oklevanja sprejela povabilo in v mogočni svetogorski baziliki z žarom v očeh in ljubeznijo v srcu prepevala najprej Kraljici Svetogorski v pozdrav. Sveta Gora bo namreč čez teden dni praznovala svoj največji praznik – obletnico kronanja Svetogorske podobe – kronanco. Romarju, ki v tihoti srca vstopi v baziliko, še vedno odmeva lansko praznično svetogorsko leto, leto 300. obletnice kronanja. Drugo sporočilo koncerta pa je bil poklon velikemu Slovencu, p. Stanislavu Škrabcu, ki si je vse življenje prizadeval za lastno ter drugih svetost in krščansko popolnost. Bil je neutrudni delavec na znanstvenem, predvsem jezikovnem področju, zaljubljen v slovenski jezik. Med prepevanjem Marijinih in domoljubnih pesmi Vokalne skupine Krila je Jure Sešek mojstrsko prepletal drobtinice iz življenja in dela p. Stanislava Škrabca s predstavitvijo glasbenega programa, dodajal zanimivosti o avtorjih pesmi in napevov ter vezno besedilo v krešendovskem zanosu zaključil z mislijo na domovino. Koncert je izzvenel v mogočno hvalnico stvarstvu in Stvarniku, v priprošnjo in zavetje h Kraljici Svetogorski ter v pozdrav domovini, kajti »DOMOVINA je DOM, je zavetje in počitek za še takega izgubljenca. Je ena sama, kakor MATI.« (Mila Kačič).
To nedeljo je bila večerna molitev udeležencev koncerta v glasbo odeta. Skupaj z Vokalno skupino KRILA je zbrana družba poslušalcev ob Materinem Svetogorskem ognjišču na nevsakdanji način zmolila Avemarijo.
Zapisala: Petra Zavrtanik
Izjemen koncert v baziliki Kraljice Svetogorske
Prvo junijsko nedeljo popoldne smo v blagozvočnem okolju svetogorske bazilike prisluhnili veličastnemu koncertu v pozdrav Kraljici Svetogorski in v spomin na p. Stanislava Škrabca ob njegovi 100-letnici smrti. Koncert je izvajala vokalna skupina Krila, ki pod taktirko Mojce Lorber prepeva že 26 let. Desetčlanski zbor sestavlja pet ženskih in pet moških glasov. Ob bogatem spremnem nagovoru Jureta Seška, ki je v prepričljivih besedah osvetljeval podobo p. Stanislava Škrabca, je sledil ustrezen pevski repertoar. Pred milostno podobo Kraljice Svetogorske je zazvenela Ave Maria sodobnega skladatelja Javiera Busta iz Baskije. Italijanski glasbenik Giulio Caccini je v 16. stoletju uglasbil arijo Ave Maria le na teh dveh besedah, zato je še posebej glasovno izzvenevala. Program je bil v veliki meri izbran po besedilih slovenskih avtorjev. Tako smo prisluhnili pesmim Slovenska zemlja Jakoba Aljaža, Tu smo doma Berte Golob, Ozdravi naš narod po poslovenjenem besedilu Silve Žgur. To je v skladu s p. Stanislavom Škrabcem, ki je vse življenje posvetil slovenskemu jeziku iz neizmerne ljubezni do slovenske domovine. Koncert je sovpadel ravno na dan volitev poslancev v parlament, ki nam bodo v prihodnje usmerjali našo nadaljnjo pot.
Posebnost skupine je še v tem, da je dirigentka hkrati tudi violinistka, posamezni pevci pa igrajo še na pianino in kitaro, kar je posebej popestrilo izjemen pevski program in navduševalo poslušalce, ki so sproti nagrajevali izvajalce z bučnim ploskanjem. Med pevci je tudi enkratni napovedovalec Jure Sešek, ki je s svojo privlačno besedo in sprotno napovedjo programa še posebej popestril dogajanje. Tudi to je bila posebnost, saj običajno predstavlja pevce kdo izmed organizatorjev. Tokrat je bil organizator Frančiškanski samostan na Kostanjevici, ki je poskrbel za koncertni list z drobci iz življenja in delovanja p. Stanislava Škrabca. Letos samostan neprestano bogati Škrabčevo leto s pestro vsestransko dejavnostjo, ki je zajela širši krog, tako da v prihodnje p. S. Škrabec in njegovo jezikoslovno delo ne bo več med manj znanimi imeni, tako kot je bilo predolgo doslej.
Zapisala: Katarina Vuga
Članek za solkanski časopis – 16. junij 2018