Frančiškani

RED MANJŠIH BRATOV – ORDO FRATRUM MINORUM (OFM)

Frančišek Asiški po svojem spreobrnjenju ni nameraval ustanoviti novega reda. Toda marsikoga je s svojim načinom življenja nagovoril in prevzel, tako da so se mu nekateri tudi pridružili. Frančišek je leta 1209 s prvimi tovariši odšel v Rim, kjer so se predstavili papežu Inocencu III. Ta je ustno potrdil njihov način življenja. Ko pa se jim je z leti pridružilo še več novih bratov in je njihovo število vse bolj naraščalo, je moral Frančišek za svoje brate v Vodilu natančno predpisati način redovnega življenja. Tako je leta 1223 papež Honorij III. potrdil Vodilo, obenem pa je Frančiška in njegove brate tudi uradno potrdil kot Red manjših bratov. Tako je bil ustanovljen Frančiškov prvi red.

Že v letih pred Frančiškovo smrtjo so se nekateri bratje med seboj prepirali, kako je treba živeti po Vodilu, s katerim je Frančišek predpisal način redovnega življenja. Kmalu po njegovi smrti pa so se ti prepiri še okrepili. Nekateri so zahtevali, da je treba živeti dobesedno tako, kot piše v Vodilu, drugi pa, da je treba Vodilo prilagajati novim časom in razmeram. Zato se je leta 1517 papež Leon X. odločil, da red razdeli na dvoje. Tako so nastali konventuali (ki se danes imenujejo minoriti) in observanti (danes frančiškani). Pridigar iz ankonske province observantov, p. Matej, doma iz mesta Bascio blizu Pesara, se je odločil, da bo živel še strožje v duhu Frančiškovega Vodila kot ostali. Leta 1525 se je podal v Rim in papež Klemen VII. mu je dovolil, da sme živeti "kot puščavnik brez stalnega bivališča dobesedno po Frančiškovem Vodilu in povsod oznanjati evangelij".

Tako se je Red manjših bratov oblikoval v tri veje in sicer: frančiškansko – OFM (temnorjav habit), minoritsko – OFMConv (črn habit) in kapucinsko – OFMCap (rjav habit). Vse tri veje danes kažejo predvsem na pestro zgodovino, ki jo je živel red Frančiškovih manjših bratov, pri čemer se v današnjem času med seboj bistveno ne razlikujejo, saj na enak način skušajo živeti po Vodilu in po stopinjah svetega Frančiška: hoditi za Jezusom. Prvi red danes šteje okoli 30.000 članov; drugi red, klarise 7.000 članic; tretji red – FSR – katerega člani žive med svetom, pa šteje preko 3.000.000 članov.

FRANČIŠKANI V SLOVENIJI

Frančiškani smo na današnjem Slovenskem prostoru navzoči vse od leta 1514. Slovenska frančiškanska provinca sv. Križa ima danes v Sloveniji več samostanov. V Ljubljani na Tromostovju, Viču, v Šiški in za Bežigradom. Na Štajerskem v Nazarjah, Mariboru in pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Na Gorenjskem pa smo v Kamniku in na Brezjah, kjer oskrbujemo Slovensko Marijino narodno svetišče. Prav tako nam je zaupano največje Primorsko romarsko svetišče na Sveti Gori nad Gorico, navzoči smo še v Kopru (do nedavnega tudi v Strunjanu) in na Kostanjevici. Na Dolenjskem je romarsko svetišče v Novi Štifti pri Ribnici, močan pastoralni pečat pa dajemo tudi v Novem mestu. Delujemo tudi med našimi izseljenci v Avstraliji in ZDA. Dva naša brata pa sta v misijonih v Francoski Gvajani.