22.3.2015 Oznanila

sobota, 21 Marec, 2015

 

OBVESTILA

  • Večer ob božji besedi – četrtek, 26. 3. ob 19.45.
  • Oratorij 2015 – 1. srečanje za animatorje bo v soboto 28. 3. ob 19.30.

    Ogenj v meni – nedelja 29. 3. ob 17.30. Srečanje za birmance v pripravi na birmo. Po maši ob 18. uri bomo prisluhnili vtisom iz potovanja po Sveti Deželi.


    "Za otroke gre" – Slovenski škofje vabijo, da v tem tednu s svojim podpisom na upravni enoti izrazite podporo referendumu za zaščito vrednote družine, zakonske zveze in pravice otrok. S seboj vzemite veljavni osebni dokument. Overjen obrazec oddajte tistim, ki bodo prepoznavno in organizirano zbirali obrazce. Paziti na zlorabe.


    Praznik Gospodovega Oznanjenja Mariji – patrocinij naše župnije. Maše bodo ob 7., 10. in 19. uri. Po večerni sv. maši bo kratko praznovanje ob materinskem dnevu. V preddverju samostana si lahko ogledate razstavo z naslovom: Sem jaz gradim družinico, ki so jo pripravili veroučenci nižjih razredov. Za idejo in postavitev se zahvaljujem katehistinjima Ani in Valentini. Vaš dar ob razstavi je namenjen za pisarniški material (barvice, flomastre…) za verouk. Zunanja slovesnost obhajanja župnijskega praznika bo, kot vsako leto na nedeljo Božjega usmiljenja.


    Spovedni dan v času Radijskega misijona v petek, 27. 3.– na voljo bomo od 7. do 19. ure.


     

  • Cvetna nedelja – Prihodnjo nedeljo bo blagoslov zelenja pri vseh mašah. Pri maši ob 10. uri bo blagoslov zunaj na ploščadi zato se pred mašo zberemo vsi v trikotniku pred cerkvijo. Osrednji del blagoslova je slovesni vhod. Če je večina že v cerkvi tak vhod nima pomena in blagoslov izgubi svoj bistveni del. S slovesnim vhodom in odpevom "Slava, hvala in čast, o, Kralj naš, Kristus rešitelj!", storimo enako, kot množica z Jezusom teden dni pred Veliko nočjo. Po blagoslovu se bo oblikovala procesija s križem na čelu, ki mu sledijo pevci nato vsi ljudje in zadnji duhovnik s strežniki.

 

ZAKRIVANJE KRIŽEV V POSTNEM ČASU

Znamenja in kretnje v bogoslužju so tisti simbolni jezik vere, ki po eni strani pomaga izraziti besedam neizrazljivo, nevidno in Božje, po drugi strani pa tisti jezik, ki me vodi v dialog s skrivnostjo, ki jo predstavlja.

Najbolj uveljavljena navada je, da se zagrnejo križi in podobe na predvečer tihe nedelje in ostanejo zagrnjeni do konca obredov na veliki petek, svete podobe pa do začetka velikonočne vigilije (RM str. 89).

Izvor zakrivanja križev in podob sega v daljni srednji vek in se po načinu razlikuje od kraja do kraja. Gre za obred, v katerem se spominjamo tega, da je Jezus s sprejetjem trpljenja in smrti -zakril: svojo Božjo naravo.

Kakor velja za vse bogoslužje pravilo, da ga je treba obhajati z največjo mero dostojanstva in lepote, tako to velja tudi za običaj zakrivanja in razkrivanja križev ter svetih podob.

V primeru, da duhovnik na veliki petek izbere obliko razkrivanja križa je pomembno, na kakšen način snema platno s križa. To naj se izvrši z veliko mero pobožnosti in dostojanstva, saj ne gre zgolj za neko vsakdanje razkrivanje predmeta, ampak za razkrivanje simbola, ki nam prikliče v spomin Kristusa Kralja, zato lahko namesto - očitanj pojemo pesem Kraljevo znamenje križ stoji ... Kraljevska drža že po svoji naravi predvideva dostojanstvo; ker pa gre tukaj za Božjega Kralja, je ta dostojanstvena drža toliko pomembnejša.

Slavko Krajnc je profesor Iiturgike na Teološki fakulteti

 


BESEDA ŠKOFA - SPOŠTUJ OČETA IN MATER

Bratje in sestre. Četrta zapoved je edina, ki ima obljubljeno plačilo že na tem svetu, in se glasi: »Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog!« (2 Mz 20,12). Zapoved velja seveda najprej za otroke, kakor piše modri Sirah: »Z vsem svojim srcem spoštuj očeta in bolečin svoje matere ne pozabljaj!« (Sir 7,27). Danes pa je toliko otrok, ki so pri živih materah sirote, ker jih družbeni predpisi in navade trgajo iz materinega naročja in prevzgajajo s tujo učenostjo. Zapoved pa velja enako tudi v širšem smislu: Spoštuj očetovstvo in materinstvo, kakor piše prerok Izaija: »Gorje mu, kdor pravi očetu: Čemu bi še imel otroke? Ali materi: Čemu bi še rojevala?« (Iz 45,10). Navedena vprašanja pa tudi danes še kako polnijo ozračje naše družbe in kot žveplov prah dušijo veselje do življenja. Apostol Juda takšne označuje z besedami: »Kajnovi posnemovalci, poznojesenska drevesa brez sadov, dvakrat usahla in izkoreninjena!« (Jud 11-12). »Ne postanite jim podobni!« (Mt 6,8).

Jurij Bizjak, koprski škof