10.3.2015 Oznanila

sobota, 9 Maj, 2015

» …šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega«

»Možje Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo?« (Apd 1,11). To vprašanje angelov apostolom, ki so po Gospodo­vem vnebohodu še kar naprej strmeli v smeri njegovega izginotja, opozarja na našo temeljno življenjsko držo, držo kristjanov, kot je poudaril tudi papež Benedikt XVI. »Ia Je­zus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo prišel prav tako, kakor ste ga videli iti v nebo.« A ta drža je drža naporne razpetosti med dvema poloma.

Prvi pol je naša sedanja, zemeljska resničnost. Vpraša­nje: »Kaj stojite?« nas spominja na rek: »stati na obeh no­gah«, kar pomeni biti realist, gledati na stvari takšne, kot so, brez olepševanja, sanjarjenja ter varanja samega sebe z la­žnimi pričakovanji. To je svet, na katerem stojimo, okolišči­ne, v katere nas je postavila Božja previdnost. Na zemlji smo, ker nas je Stvarnik postavil sem kot krono svojega stvariteljskega dela, postavil v čisto določen kraj in čas, v našo slovensko domovino na začetku tega tretjega tisočle­tja, v naše upe in razočaranja, obljube in strahove. Nič ne pomaga sanjariti o domnevnih prejšnjih boljših časih. Tukaj smo, takšni, kot smo, in v svetu, kakršen je. Zaznamovani smo s svetostjo krščanskega poklica ter s slabostjo in gre­šnostjo padle človeške narave.

Še bolj pa smo zaznamovani z milostjo Božjega odre­šenja, ki nam ga je Bog naš Stvarnik naklonil po Jezusu Kri­stusu, svojem Sinu, ki se nam je kot eden izmed nas pridru­žil na našem popotovanju skozi čas. Trudimo se delati do­bro na širnih področjih vsakodnevnega bivanja, od telesne­ga preživljanja do duhovne in kulturne ustvarjalnosti, od izgrajevanja svoje enkratne osebnosti do oblikovanja naj­različnejših skupnosti, od družine in Cerkve do države in globaliziranega človeštva. Doživljamo navdušenja in razo­čaranja, smo v gotovosti in v dvomih. Priganja nas upanje in zavest, da bomo slej ko prej prispeli na cilj. Kje je ta cilj? Samo v vodoravni ravnini zemeljskega časa in posvetnega obzorja? Je zemlja, na kateri se nahajamo in kjer bo tudi naš grob, naša edina perspektiva in tudi naše edino merilo?

Ne! Možje Galilejci stojijo trdno na zemlji, a gledajo v nebo. »Kaj gledate v nebo?« Strmeli so v nebo, ker so s po­gledom spremljali Jezusa Kristusa, križanega in vstalega, ki se je dvignil v višave. A Gospodov vnebohod ne pomeni, da je odšel od nas, da je odpotoval neznano kam. Ne! »5edi na desnici Boga Očeta vsemogočnega.« Zato nam je bližje kot kdaj koli. »Nebesa« niso kraj, ločen toliko in toliko svetlob­nih let od zemlje, »nebesa« so samo drugačno stanje in dru­gačen način bivanja, zaradi česar so nam lahko bližje kot kateri koli najbližji kraj. Nebesa so tista novost, o kateri je zapisano: »Glej, vse delam novo« (Raz 21,5).

Za nas je ta dogodek, ki se je zgodil pred dva tisoč leti, temeljnega pomena. Ostajamo na zemlji, ostajamo vsak na svojem mestu in pri svojih nalogah, kamor nas je postavila Božja previdnost, hkrati pa strmimo v nebo in usmerjamo pozornost, misel in srce v smeri neizrekljive Božje skrivnosti in obljube, da Gospod ni odšel za vedno, ampak se bo vrnil. Poklicani smo, da preživimo svoje življenje v tem pričakova­nju in gledamo v smeri Božjih resničnosti, za katere smo ustvarjeni.

Zato tudi okoliščin, v katere smo postavljeni, ne pre­sojamo iz žabje, tudi ne iz ptičje perspektive, ampak iz per­spektive večnosti, »sub specie aetemitatls« so rekli včasih. Iz perspektive »svetega mesta, novega Jeruzalema« (Raz 21,2). S te perspektive je marsikaj drugače in tudi bo drugače, kot mislimo sedaj, bodisi ko skačemo od veselja in si nazdra­vljamo ali pa si zaradi česa pulimo lase in obupujemo. Kot je lepo v tem smislu zapisal O. Wilde: »Ko nas hočejo bogovi kaznovati, uslišijo naše prošnje.« Kajti te bi nam velikokrat bile prej v škodo kot resnično korist, če naš pogled ni dovolj usmerjen kvišku.

Toda to krščansko »prevrednotenje« posvetnih vre­dnot je težka naloga. Ni lahko gledati v nebo. Naš pogled se hitro povesi, da gledamo samo še v posvetne perspektive. Da bi lahko ohranili kvišku usmerjeni pogled, nam je oblju­bljena pomoč. »Toda prejeli boste moč Svetega Duha, ki bo prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Ju­deji in Samariji ter do skrajnih mej sveta« (Apd 1 ,8).

To je sedaj naša naloga. On nam je dal to poslanstvo.

Tik preden je sedel na desno svojega vsemogočnega Očeta in prevzel krmilo svetovne zgodovine, je začel pošiljati svo­je učence. To traja vse do današnjih dni, vse do nas samih. Da bomo vedeli, da nas ne pošilja kdor koli, ampak On, ki je rekel: »Ne boj se! Jaz sem Prvi in Poslednji in Živi. Bil sem mrtev, a glej, živim na veke vekov in imam ključe smrti in podzemlja« (Raz 1,17).

Anton Stres je upokojeni ljubljanski nadškof  

(Vzeto iz Magnifikat, maj 2015)

OBVESTILA

  • OFS – Frančiškov svetni red ima danes ob 16. uri. Vabljeni.
  • PRAZNOVANJE ZAKONSKIH JUBILEJEV bo v nedeljo 17. maja ob 10. uri. Za praznovanje se je potrebno prijaviti. V sredo 13. 5. ob 19.45 bo skupna priprava na slovesnost za prijavljene.
  • Glasba z vrtov sv. Frančiška - torek, 12. maj, ob 20. uri. Nastopili bodo instrumentalisti Mladi talenti SCGV EMIL KOMEL IZ GORICE.
  • Binkoštna dvorana – v sredo 13. 5. po večerni sv. maši – molitev rožnih vencev pred izpostavljenim Najsvetejšim.
  • Večer za zakonce – četrtek, 14. 5. ob 19.45 – Tema: Temelji zakonskega odnosa.
  • Praznik Gospodovega Vnebohoda – maše bodo ob 7., 10, in 19. uri. Pri večerni maši poje zbor.
  • Spoved prvoobhajancev – v soboto 16. 5. ob 9. uri. Prvo obhajilo bo v nedeljo 24. 5. ob 10. uri. Otroke in njihove družine priporočamo v molitev.
  • Čistilna akcija – čiščenje cerkve bo potekalo v soboto 16. 5. od 10. ure naprej. Delo se najde za vsakega, ki je volja priti pomagati. To je naša skupna skrb za urejenost naše cerkve. Potrebno je umiti šipe, omesti pajčevine, obrisati oltarje, omesti štukature… Izven cerkve pa: popraviti tlakovce na parkirišču pred cerkvijo, očistiti suho listje z grmov, v zvoniku pritrditi mreže na okna in zvonik pomesti. Orodje, čistila in krpe dobite v samostanu. Če opazite še kašno nujno posebno delo se pogovorite s p. Tomažem.

ORATORIJ 2015

bo potekal od 6. do 11. julija na Kapeli. Pod naslovom HOČEM BITI SVET bomo spoznavali sv. Dominika Savia. Prijave in informacije na oratorij.nova.gorica@gmail.com ali na GSM 031 238 702 (Marko). Namenjen je otrokom starim od 5 do 13 let, starejši se nam lahko pridružijo kot animatorji.