Kostanjevica vključuje vsaj tri kulturna in duhovna izkustva: je spomenik cerkvene umetnosti in duhovno središče (cerkev in samostan), zgodovinski spomenik (grobnica Burbonov) in kulturni spomenik (samostanska knjižnica). Za vse to že več kot 200 let skrbijo očetje frančiškani.

Od leta 1985 je celotno območje Kostanjevice (samostan s knjižnico, grobnica Bourbonov in cerkev) razglašeno za umetnostni in arhitekturni spomenik. Tako predstavlja zaščiteno kulturno dediščino slovenskega naroda.

Poleg različnih legend, povezanih z ustanovitvijo cerkve, ostaja zgodovinsko dejstvo, da je leta 1623 grof Matija Thurn dal zgraditi cerkvico, kamor so prenesli Marijino podobo, pred katero so se verniki zbirali v molitvi in k cerkvenim obredom. Po grofovem naročilu so ob cerkvi sezidali tudi manjši samostan. Med prvimi varuhi cerkve in samostana so bili karmeličani, ki so 134 let lepšali in povečevali obe stavbi. Leta 1781 je sredi polnega razcveta Kostanjevico zadel odlok Jožefa II., na podlagi katerega so z nje pregnali karmeličane, ki niso za seboj pustili ničesar. Devet let sta bila samostan in cerkev zaprta. Leta 1811 je bila Kostanjevica dodeljena v varstvo frančiškanom, ki jo upravljajo še danes. Za obnovitev cerkve, porušene med prvo svetovno vojno, so poskrbeli v letih 1924–1929. Obnovili so štukature in tako v veliki meri oživili nekdanjo lepoto.

V osrednjem delu velikega oltarja je v pozlačenem okvirju, obdanem s krogom žarkov, podoba Marije z Jezusom. Fresko usmiljene Marije, ki je prikazana kot Kostanjeviška Mati Božja, je naslikal Leonardo Rigo. Marijino kronanje na svodu ladje pa je izdelal furlanski slikar Giovanni Moro.

Številne nagrobne plošče so posebnost kostanjeviške cerkve in znamenje tesne povezanosti, ki so jo goriški plemenitaši čutili do tega kraja.

Samostan ima tudi knjižnico, ki nosi ime po p. Stanislavu Škrabcu (1844 Hrovača pri Ribnici - 1918 Ljubljana), največjem slovenskem jezikoslovcu-slovenistu 19. stoletja, ki je na Kostanjevici živel dobrih dvainštirideset let. Bil je profesor v gimnaziji in urejal je revijo Cvetje z vrtov sv. Frančiška. Na platnicah te revije je objavljal svoje jezikoslovne članke in razprave. Škrabčev odbor je vse njegove jeziskoslovne spise izbral v zbranih delih in tako je p. Stanislav Škrabec edini slovenski jezikoslovec, ki ima vso svojo jezikoslovno zapuščino izdano v zbranih delih.

Grobnica na Kostanjevici hrani ostanke zadnjih članov francoske kraljeve rodbine Bourbonov.