PRAZNOVANJE 200-LETNICE
FRANČIŠKANOV NA KOSTANJEVICI

1811 - 2011

I.      KRATKA ZGODOVINA

Kostanjeviško cerkev in samostan je dal v prvi polovici 17. stoletja pozidati grof Matija Thurn. Leta 1650 so se v samostan naselili redovniki karmeličani, ki so prvotno cerkvico in samostan povečali, cerkev pa tudi lepo okrasili s štukaturami in freskami. Leta 1785 je avstrijski cesar Jožef II. v okviru svojih reform karmeličane pregnal s Kostanjevice. Do leta 1811 je Kostanjevica v glavnem samevala in propadala, takrat pa je guverner Ilirskih provinc, general Marmont (naša ozemlja so kot posledica Napoleonovih osvajanj takrat spadala pod francosko nadvlado) v ta samostan preselil frančiškane iz samostana sv. Antona v Gorici. Od tam je Jožef II. namreč pregnal minorite in tja naselil frančiškansko redovno družino, ki jo je pregnal s Svete Gore. 19. decembra 1810 je podpisal dekret o preselitvi, preselitev pa se je zgodila na praznik Sv. Treh Kraljev, 6. januarja, s slovesno procesijo, ko so Sveto Rešnje Telo prenesli iz cerkvice pri sv. Antonu na Kostanjevico. Tamkajšnjo cerkvico in delno samostan so porušili, a so ju po propadu Ilirskih provinc ponovno pozidali.

Frančiškani so na Kostanjevici leta 1821 odprli »modroslovno šolo«, dve leti pozneje pa še študij teologije. V prvi svetovni vojni sta bila samostan in cerkev skoraj porušena. Pozidali so ju italijanski frančiškani, ki so bili tu v letih 1924–1947. Tega leta, ko je bila Primorska ponovno združena z matičnim narodom, je bila na Kostanjevici tudi ustanovljena »novogoriška pražupnija«.

II.    PRAZNOVANJE

V adventu bo izšel dvanajst-listni »Kostanjeviški koledar«, v katerem bodo označeni datumi in zgodovinski dogodki, povezani s Kostanjevico.

Prav tako v adventu bo izšla knjižica o zgodovini cerkve in samostana na Kostanjevici z naslovom »Cvetje s Kostanjevice«.

29. novembra bo kot priprava na praznovanje v samostanski dvorani predavanje dr. Jožeta Škofljanca o zgodovini frančiškanov v Sloveniji.

Ob 15:00 bo pričetek »procesije« po poti iz leta 1811. Zbrali se bomo na trgu sv. Antona v Gorici in ob postankih in razlagi na posameznih mestih ob poti podoživeli zgodovinski dogodek in spoznavali Gorico.

Ob 16:00 bo maševal goriški nadškof mons. Dino de Antoni.

Po večerni maši bo dekliški pevski zbor prepeval ob jaslicah, ki bodo prav tako spominjale na dogodek izpred 200 let.

P. Stanislav Škrabec je gotovo eden najvidnejših frančiškanov, ki so v teh dveh stoletjih živeli na Kostanjevici in je tudi najgloblje zaznamoval slovensko kulturo oz. jezikoslovje. Rojen je bil 7. 1. 1844 v Hrovači.

Ob 15. uri bomo na Erjavčevi ulici v Novi Gorici blagoslovili spomenik p. Stanislavu Škrabcu, ki ga bomo tam postavili skupaj z družino Škrabec iz Hrovače in KS Nova Gorica;

Ob 16. uri bo spominska sv. maša v njegov spomin.

Za 200-letno služenje na Kostanjevici se bomo zahvalili s sv. mašo ob 10. uri. Daroval jo bo koprski škof, mons. Metod Pirih. Pred mašo ob 9:30 bo koncert, po maši pa pogostitev in druženje pred cerkvijo.

Upamo, da bomo uspeli do praznovanja zunanjščino naše cerkve osvetliti in kot začetek urejanja klopi v cerkvi narediti najprej lesen podest pod njimi. V okviru praznovanja bomo te »pridobitve« blagoslovili.

http://www.samostan-kostanjevica/200-let.htm